Hipertiroidizem se pojavlja predvsem pri starih mačkah, 95 % prizadetih mačk je starih več kot 10 let. Le v redkih primerih je tumor maligen (2 %).
Simptomi hipertiroidizma pri mačkah
Značilni simptomi bolezni so hujšanje, povečan apetit, povečano pitje vode in uriniranje, pogoste driske in bruhanje, spremembe v obnašanju (razdražljivost, agresivnost, pogostejše mjavkanje, …). V redkih primerih so lahko tudi mačke neješče in apatične.
Ob pregledu ponavadi ugotovimo zmanjšano telesno maso, pohitreno bitje srca, srčni šum ali galopni ritem srca, pohitreno dihanje, oslabelost mišic (povešen vrat, lantigradna stoja) in zatipamo povečano ščitnično žlezo. Mačka ima lahko tudi povišan krvi tlak.
Osnovne krvne preiskave lahko pokažejo povečano aktivnost jetrnih encimov in povišano koncentracijo sečine zaradi povečanega apetita in razgradnje lastnih beljakovin.
Diagnoza
Diagnozo potrdimo z merjenjem skupnega ščitničnega hormona tiroksina (T4) v krvi. Pri zdravih mačkah se gibljejo vrednosti med 10 in 60 nmol/l. Vrednosti nad 60 nmol/l potrdijo bolezen. V primeru, da so pri mački prisotne še druge kronične bolezni oz. v je v zgodnji fazi bolezni, je lahko T4 v zgornji polovici referenčnih vrednosti (30-60 nmol/l), v t.i. sivi coni. V tem primeru se priporoča ponovna meritev čez nekaj tednov oz. določanje prostega hormona T4 v krvi.
Zdravljenje
Zdravljenje hipertiroidizma je možno na štiri načine.
Najpogosteje se poslužujemo zdravil, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov. Taka terapija je doživljenjska, saj ne odpravi vzroka bolezni. Obstaja tudi možnost, da se čez čas tumor na žlezi spremeni v malignega. Tablete se daje vsak dan na 12 ur. Potrebne so redne kontrole krvi, da določimo utrezno dozo. Cilj je, da nivo T4 pade v spodnjo polovico referenčnih vrednosti (10-30 nmol/l). Nekatere mačke zdravil ne prenašajo dobro, stranski učinki so lahko bruhanje, driska, znižano število različnih krvnih celic (trombocitopenija, nevtropenija, aplastična anemija), motnje v delovanju jeter in srbenje v področju obraza. V tem primeru se priporočajo druge oblike zdravljenja.
Druga možnost je posebna veterinarska dieta, ki vsebuje zelo majhne količine joda. Ker je jod sestavina ščitničnih hormonov, mačke na tej dieti ne morejo proizvesti prekomerne količine teh hormonov. Diete se je potrebno striktno držati, mačka ne sme jesti nobene druge hrane. Ta oblika zdravljenja ni primerna za lastnike z več mačkami, pri mačkah, ki imajo izhod ven in pri tistih, ki potrebujejo drugo dieto. Dieta je tudi dokaj neješča, zato jo številne mačke zavračajo. Študije o dolgoročnih učinkih diete še niso bile opravljene. Lahko se zgodi, da mačka izgubi na mišični masi, saj hrana vsebuje zelo malo beljakovin.
Najboljša oblika zdravljenja hipertiroidizma je z radioaktivnim jodom, ki se ga aplicira pod kožo. Anestezija ni potrebna. Terapija je ponavadi enkratna, redko se bolezen ponovi. Je varna in odpravi tudi vzrok bolezni (tumor). Slaba stran terapije je visoka cena. V Sloveniji taka oblika zdravljenja ni na voljo, pri nas take paciente napotimo v tujino. Svetujemo jo pri mlajših mačkah, ki nimajo drugih kroničnih bolezni.
Obstaja tudi možnost kirurške odstranitve žleze v splošni anesteziji. Operacija je dokaj zahtevna in ima lahko nevarne posledice, če se poškoduje tudi žlezo obščitnico. Včasih se lahko bolezen ponovi, če ni odstranjena cela žleza.
Pripravila: Maja Puc, dr. vet. med.
Vir: Reed N.: Management of endocrine disorders. In Harvey A., Tasker S.: BSAVA Manual of Feline Practice, A Foundation Manual. Gloucester: BSAVA, 2013: 389-392.
