V zavetiščih, vzrejališčih in gospodinjstvih z večjim številom mačk se z njim okuži tudi 90 % živali. V večini primerov povzroča le blage infekcije dihal in prebavil, pri 5-10 % pa virus mutira in povzroči FIP.
FIP se najpogosteje pojavlja tam, kjer živi več mačk skupaj. Bolezen prizadene domače, evropske divje mačke in nekatere velike mačke. Druge domače živali in ljudje niso dovzetni.
FIP se najpogosteje pojavi pri mačkah starih do 3 leta, po stresnih dogodkih (posvojitev, selitev, …), v okolju, kjer je prisotna velika količina virusa, v primeru padca odpornosti živali, ob zdravljenju s kortikosteroidi in po operacijah. Obstaja tudi genetska predispozicija – ugotovili so, da je pri nekaterih pasmah FIP pogostejši.
Preventiva okužbe s koronavirusom
Preventiva okužbe s koronavirusom je zelo težavna. Če imamo doma mačke, ki so negativne na hitrem testu, potem vsako na novo prispelo mačko testiramo. V primeru pozitivnega rezultata, mačko damo v karanteno in počakamo, da nivo protiteles pade. Ko je mačka negativna, jo lahko združimo z ostalimi.
Pasemske mačke lahko pred paritvijo testiramo, tako zagotovimo, da se leglo ne bo okužilo z virusom. Če imamo brejo mačko, ki je pozitivna, mladiče odstavimo preden jim nivo zaščitnih protiteles pade, da se ne okužijo od matere. To je ponavadi pri 6 tednih.
V zavetiščih je preventiva okužbe praktično nemogoča zaradi velikega števila živali. Pomembno je redno vsakodnevno čiščenje mačjih stranišč in razkuževanje. Tako zmanjšamo količino virusa v okolju in zmanjšamo število okuženih mačk. Pomembno je tudi, da ne živi preveč mačk v istem prostoru in da jih čim manj premeščamo iz ene skupine v drugo.
V tujini je na voljo tudi cepivo proti koronavirusu, ki naj bi bilo učinkovito le pri mačkah, ki še niso prišle v stik z virusom.
Prenos in način okužbe
Virus se začne 2 dni po infekciji izločati z blatom, kar ponavadi preneha po 2 do 3 mesecih. Majhen odstotek mačk izloča virus celo svoje življenje. Mačke se okužijo po oralni poti, ponavadi preko stika z okuženim mačjim straniščem. Mladiči se okužijo, ko izgubijo maternalna protitelesa (po 6. tednu starosti).
Virus lahko v suhem okolju preživi do 7 tednov, gre za dokaj občutljiv virus, ki ga uničimo že z večino razkužil in detergentov. Ali bo mačka po okužbi razvila FIP je odvisno od seva virusa in odpornosti organizma. Ponavadi izbruhne po stresnem dogodku, saj stres zmanjša odpornost in povzroča večje izločanje virusa.
Razvoj bolezni in simptomov
Večina okužb s koronavirusom poteka brez bolezenskih znakov. Lahko se pojavi blaga driska in vnetje zgornjih dihalnih poti. Driska je ponavadi samoomejujoča. Pri nekaterih mladih mačkah virus povzroča kronično drisko, bruhanje in hujšanje, ki se ne odzove na terapijo in se lahko konča s smrtjo. Pri starejših mačkah se lahko kaže s kronično drisko debelega črevesa in inkontinenco blata.
FIP se lahko pojavi v dveh oblikah – suhi in mokri. Inkubacijska doba je dolga od nekaj tednov do nekaj mesecev. Simptomi nastanejo kot posledica vnetja žil (vaskulitisa), ki pa ne nastane zaradi direktnega učinka virusa, ampak zaradi odgovora imunskega sistema na virusno okužbo.
FIP ne povzroča plodnostih motenj in se nikoli ne pojavi pri mladičih mlajših od 6 tednov.
FIP – suha oblika
Pri suhi obliki se okoli žil tvorijo skupki vnetnih celic, ki jih imenujemo piogranulomi. Suha oblika ima bolj kroničen potek. Znaki so blago povišana telesna temperatura, izguba telesne teže, depresija in zmanjšan apetit. Lahko se pojavi zlatenica. Skoraj vse mačke imajo spremembe na očeh. Če so prizadeta pljuča, se lahko pojavi tudi oteženo dihanje.
Na očeh se FIP kaže kot vnetje šarenice, kar opazimo kot spremembo v barvi oči. Šarenica spremeni barvo v rjavo, modre oči lahko postanejo zelene. Oči postanejo tudi bolj motne, zaradi prehajanja beljakovin iz krvnih žil v očesno vodico. Pogosti so tudi keratični precipitati, to so skupki vnetnih celic, ki se pojavijo na notranji strani roženice. FIP lahko povzroči tudi vnetje mrežnice, ki lahko odstopi.
Približno ena tretjina mačk s suho obliko razvije živčne znake. Kateri znaki se pojavijo, je odvisno od področja možganov, ki je poškodovano. Najpogosteje se pojavijo motnje v zavesti, zanašanje med hojo, trzanje oči in epileptični krči.
Občasno so znaki omejeni samo na črevesje. Najpogosteje je prizadeto debelo črevo. To se ponavadi kaže kot kronična driska, zaprtje ali bruhanje.
FIP – mokra oblika
Pri mokri obliki pride do vnetja seroznih open, ki pokrivajo stene in organe v trebušni in prsni votlini. Posledica je prehajanje z beljakovinami bogate tekočine iz krvnih žil v telesne votline. To se pri mački kaže kot povečan trebuh ali oteženo dihanje zaradi nabiranja tekočine v prsni votlini. Ponavadi ima zmanjšan apetit in postane bolj mirna. Lahko je prisotna blago povišana telesna temperatura (od 39°C do 39,5°C), izguba telesne teže ter blede ali rumene sluznice.
Postavitev diagnoze
Diagnozo v postavimo na osnovi anamneze, simptomov, rezultatov hematoloških in biokemijskih preiskav krvi, hitrega testa na protitelesa proti koronavirusu in pri mokri obliki z analizo tekočine iz trebuha ali prsne votline. Bolezen je težko potrditi, to je možno le s PCR testom na vzorcih tkiva in tekočine ali z imunohistokemično preiskavo vzorcev tkiv vzetih z biopsijo ali med obdukcijo.
Rezultati krvi lahko pokažejo anemijo, povišano število nevtrofilnih granulocitov in makrofagov, znižano število limfocitov in znižano število krvnih ploščic, povišane vrednosti skupnih beljakovin v krvi, znižano razmerje med albumini in globulini, povišane vrednosti žolčnih barvil, povišane aktivnost jetrnih encimov in povišane ledvične vrednosti. V nekaterih primerih je krvna slika popolnoma normalna.
Hitri test na prisotnost protiteles proti koronavirusu nam je lahko v pomoč, a z njim ne moremo potrditi diagnoze. Če je pozitiven nam pove le, da je mačka okužena s koronavirusom. Test je lahko tudi negativen, kljub temu, da ima mačka FIP. Uporabnejše so bolj specialne metode, ki omogočajo tudi določanje nivoja protiteles proti virusu. Pri mačkah z mokro obliko je test pogosteje negativen oz. imajo nizek nivo protiteles v krvi, medtem ko so pri mačkah s suho obliko negativni rezultati redki, ponavadi je nivo protiteles visok.
Pri mokri obliki lahko analiziramo tudi tekočino odvzeto iz trebuha ali prsne votline. Ponavadi gre za bistro, slamnato rumeno viskozno tekočino, ki vsebuje veliko količino beljakovin in nekaj vnetnih celic. Tekočino pregledamo pod mikroskopom, da ugotovimo kakšne celice so prisotne.
Z molekularnimi metodami (RT-PCR) dokažemo prisotnost virusnega dednega materiala (RNA) v različnih tkivih. Z njimi lahko dokažemo tudi mutacijo virusa. Kot vzorec lahko uporabimo tekočino iz prsne ali trebušne votline, aspirat iz povečanih bezgavk, očesno vodico, cerebrospinalno tekočino ali biopte iz različnih organov. V primeru, da je test povzitiven diagnozo potrdimo, negativen rezultat pa ne izključi bolezni, saj včasih test ne zazna virusa, če je prisoten v manjših količinah.
Zdravljenje in prognoza
Včasih je FIP veljal za neozdravljivo bolezen. Terapija je bila samo podporna, uporabljali so se kortikosteroidi, ki so ublažili vnetje in včasih podaljšali življenje. Raziskovali so različna zdravila (interferone, poliprenil imunostimulans, …), a se nobeno ni izkazalo za dovolj učinkovito, dokler niso pred kratkim ugotovili, da antivirusno zdravilo GS 441 524, deluje tudi proti mačjemu koronavirusu.
V študiji so dokazali, da se s trimesečno terapijo ozdravi večino mačk obolelih za FIP-om. To zdravilo se uporablja v raziskovalne namene, je pa podobno remdesivirju, ki je bil pred kratkim registriran za zdravljenje COVID-a pri ljudeh. Tudi remdesivir se lahko uporablja za zdravljenje FIP-a, a je potrebno uporabiti večjo dozo kot pri GS 441 524.
Trenutno je velik problem v dobavi zdravila, ker GS 441 524 ni registriran in se ga dobi samo na črnem trgu. V Avstraliji in Veliki Britaniji je na voljo remdesivir namenjen za uporabo pri živalih, a se ga trenutno ne sme izvažati v druge države.
Tako, da je trenutno edina možnost zdravljenja v Sloveniji z zdravili s črnega trga. Velika ovira je tudi strošek, saj lahko tako zdravljenje stane tudi več tisoč evrov. Terapija traja 3 mesce, zdravilo se aplicira vsak dan z injekcijo pod kožo, obstajajo pa tudi tablete.
Pripravila: Maja Puc, dr. vet. med. za Zavod Mačja hiša
Vir: Addie DD: Feline Coronavirus Infections. In Green C.E.: Infectious diseases of dog and cat. 4th ed. St. Louis: Elsevier Saunders, 2012: 92-108
