Te smernice se lahko razlikujejo od navodil proizvajalcev, ker so pripravljene na osnovi najnovejših raziskav s področja veterinarske imunologije.
Cepljenje psov proti steklini
Steklina je virusna bolezen sesalcev, ki se skoraj vedno konča s smrtjo. Zbolijo lahko vse vrste sesalcev, tudi človek. Prenaša se z ugrizom okužene živali, saj se virus izloča s slino. V organizem lahko vstopi tudi preko poškodovane kože ali sluznice. Inkubacijska doba je ponavadi dolga od 2 do 3 mesece, lahko pa traja tudi več let.
Bolezen prizadene centralni živčni sistem. V prvi fazi, ki ponavadi traja 1 do 3 dni, se pojavijo manjše spremembe v vedenju (povečana agresivnost, dnevna aktivnost nočnih živali, zmanjšan apetit, divje živali se ne bojijo človeka). Sledi furiozna faza bolezni, za katero je značilna agresija. Živali grizejo predmete in napadajo druge živali. Zadnja faza je paralitična faza. Najprej se pojavi ohromelost zadnjih okončin, nato pa se paraliza razširi po celem telesu.
Slovenija še vedno velja za okuženo območje, zato je cepljenje proti steklini pri psih obvezno. Večina primerov stekline je ugotovljenih pri lisicah. Pri drugih živalih so bili ugotovljeni primeri po tem, ko je stekla lisica ugriznila necepljeno domačo žival. Zadnji primer stekline pri ljudeh je bil v naši državi ugotovljen leta 1950. Pri lisicah preprečujemo steklino s peroralnim cepljenjem. Vabe s cepivom se polagajo s pomočjo letal dvakrat letno. V zadnjih letih je število primerov ponovno naraslo predvsem zaradi visoke pojavnosti stekline na Hrvaškem, kjer zaenkrat še ne izvajajo peroralnega cepljenja lisic. Veliko tveganje za pojav stekline predstavlja tudi ilegalni vnos psov in drugih živali, dovzetnih za steklino.
Cepljenje psov proti steklini je v Sloveniji zakonsko obvezno! Po novem Pravilniku za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline se cepi pse prva tri leta enkrat leto, nato pa po navodilih proizvajalca, to je na 2 oz. 3 leta. Pes mora biti prvič cepljen med 3. in 4. mesecem starosti.
V primeru, da se cepljenje le en dan zamudi, se to smatra kot prekinitev in je potrebno psa ponovno cepiti enkrat letno 3 leta zapored!
Cepljenje psov proti kužnim boleznim
Kombinirano cepivo proti kužnim boleznim vsebuje oslabljene viruse pasje kuge, parvoviroze, kužnega hepatitisa, kužnega kašlja in mrtvo seva bakterije Leptospira interrogans var. icterohaemorrhagiae in Leptospira interrogans var. canicola.
Začetnemu cepljenju proti kužnim boleznim sledi revakcinacija čez eno leto. Zaščita po cepljenju proti leptospirozi traja samo 3 – 9 mesecev, tako da se za leptospirozo priporoča revakcinacija na 6 – 12 mesecev. Proti vsem ostalim kužnim boleznim je dovolj cepljenje na tri leta.
Pasja kuga
Pasja kuga je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene celoten organizem. Značilni znaki bolezni so povišana telesna temperatura, depresija, neješčnost, izcedek iz oči in smrčka, kašelj, bruhanje in driska. Čez nekaj dni se lahko pojavijo še živčni znaki, kot so krči, paraliza in napadi histerije. Zdravila ni, terapija je simptomatska. Ali bo pes bolezen prebolel je odvisno od tipa virusa in imunskega statusa psa.
Parvoviroza
Parvoviroza je akutna virusna bolezen psov, za katero so značilni nenaden izbruh, depresija, povišana telesna temperatura, bruhanje, driska, močna dehidracija in visoka smrtnost. Povzročitelj je pasji parvovirus. Okužba je zelo nalezljiva. Zdravila ni, terapija je podporna.
Kužni hepatitis
Kužni hepatitis je virusna bolezen psov, ki ga povzroča pasji adenovirus 1. Virus prizadene jetra, oči, celice krvnih žil in ledvice. Izloča se z blatom in slino. Pojavijo se lahko znaki kot so: povišana telesna temperatura, neješčnost, depresija, driska, povečana jetra, bolečine v trebuhu, nabiranje tekočine v trebuhu, krvavitve po koži, povečane bezgavke, vnetje roženice, razjede na roženici, glavkom in redkeje vnetje možganov. Terapija je podporna.
Kužni kašelj
Kužni kašelj ali infekciozni traheobronhitis je zelo nalezljiva akutna bolezen dihal pri psih. Povzročajo ga lahko virusi (pasji adenovirus 2, virus parainfluence, pasji respiratorni koronavirus) ali bakterije (Bordetella bronchiseptica). Ostali mikroorganizmi se lahko vključijo kot sekundarni povzročitelji.
Značilen je nenaden pojav hudega vlažnega ali suhega kašlja, ki se poslabša ob telesnem naporu, vznemirjenju in pritisku na vrat. Bolezen ponavadi mine sama v 2 tednih, redko se zakomplicira s sekundarno bakterijsko pljučnico. Psu predpišemo počitek in zdravila, ki zavirajo kašelj. V primeru sekundarne okužbe z bakterijami je potrebno zdravljenje z antibiotiki. Cepivo ščiti pse pred okužbo s pasjim adenovirusom in virusom parainfluence, drugi povzročitelji v cepivu niso zajeti.
Leptospiroza
Leptospiroza je bakterijska bolezen sesalcev, ki jo povzroča Leptospira interrogans. Zbolijo lahko tudi ljudje. Prenašajo jo glodalci in druge živali, ki bakterijo izločajo z urinom. Okužba ponavadi poteka oralno ali prek poškodovane kože. Znaki so odvisni od serovara bakterije.
Najpogosteje povzroči vnetje jeter, ledvic in spontane krvavitve, lahko tudi neplodnost, spontani splav, vnetje oči, vnetje zgornjih dihal in meningitis. Pes lahko tudi nenadoma pogine preden se pojavijo znaki bolezni. Bolezen zdravimo z ustreznimi antibiotiki.
S cepljenjem psa zaščitimo pred serovari iz seroskupin icterohaemorrhagiae in canicola. Cepivo ne preprečuje okužbe z ostalimi serovari. Odpornost po cepljenju traja le 3-9 mesecev, zato moramo cepljenje obnavljati vsako leto ali celo na 6 mesecev.
Mladiči dobijo s prvim mlekom zaščitna protitelesa, ki jih ščitijo pred infekcijami v prvih tednih življenja. Količina maternalnih protiteles začne upadati pri 6. – 12. tednih starosti. Nekateri mladiči imajo nizek nivo protiteles in postanejo ranljivi za infekcije bolj zgodaj, pri drugih pa je nivo zelo visok in upade šele kasneje. Zato cepimo mladiče trikrat, v razmaku 1 meseca, ker le tako lahko ustrezno zaščitimo večino živali.
Prvo cepljenje se priporoča v 8. tednu starosti, zadnjo dozo mora mladič prejeti v 14. – 16. tednu starosti. V primeru, da serijo cepljenj zaključimo prezgodaj, lahko maternalna protitelesa inaktivirajo cepivo in onemogočijo razvoj imunosti. Če zamudimo s prvim cepljenjem pri mladiču z nizkim nivojem protiteles, ta ni zaščiten in lahko zboli v primeru okužbe.
Starejše pse cepimo le 2-krat v razmaku 1 meseca.
Cepljenje psov proti boreliji
Borelioza je bolezen sesalcev, ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi. Prenašajo jo klopi. Pri psih se najpogosteje kaže s povišano telesno temperaturo, šepanjem, oteklimi sklepi, povečanimi bezgavkami in neješčnostjo. V redkih primerih lahko povzroči tudi hudo okvaro ledvic, srčne motnje in vnetje osrednjega živčevja. Tipičen izpuščaj, ki se pri ljudeh pojavi na mestu ugriza klopa, se pri psih ne razvije.
Cepivo proti boreliozi vsebuje mrtvo bakterijo Borrelia burgdorferi sensu stricto. Pse prvič cepimo v 12. tednu starosti, prvič ponovimo čez 1 mesec. Odpornost po cepljenju je kratkotrajna, zato je potrebno cepljenje letno obnavljati.
Najbolje je, da psa cepimo tik pred klopno sezono, da ga maksimalno zaščitimo v času, ko je klopov veliko. Kljub cepljenju je potrebno uporabljati tudi zaščito proti klopom, ker cepivo ni 100 % učinkovito in klopi prenašajo še druge bolezni.
Kako pogosto cepimo?
CEPLJENJE
ZAČETNA VAKCINACIJA – MLADIČ
ZAČETNA VAKCINACIJA – ODRASLI
REVAKCINACIJA
OPOMBE
Kužne bolezni
8. teden, nato 2-krat v razmaku 1 meseca, zadnja doza pri 14. – 16. tednih
2-krat v razmaku 1 meseca
Čez 1 leto, nato na 3 leta
Leptospiroza
12. teden, ponovimo čez 1 mesec
2-krat v razmaku 1 meseca
Na 6 – 12 mesecev
Borelioza
12. teden, ponovimo čez 1 mesec
2-krat v razmaku 1 meseca
Vsako leto
Cepimo pred začetkom klopne sezone.
Steklina
1-krat, ne prej kot pri 12. tednih
1-krat
2. in 3. cepljenje enkrat letno, nato po navodilih proizvajalca
Cepljenje je obvezno po zakonu!
Podrobnejše informacije o cepivih psov in mačk si lahko preberete na spletni strani WSAVA.
